Ecikliraj logo

Banner 2

Zanimivosti o baterijah

1. KAKO SE PRAVILNO RAVNA Z BATERIJAMI

  • Ne hranimo jih na vročini, nove baterije hranimo v originalni embalaži in jih nikoli ne mešamo z drugimi predmeti, da ne pride do iskre ali požara.
  • Ne mešamo starih baterij z novimi, ker to lahko skrajša življenje novih.
  • Ne izpostavljamo jih ognju, saj lahko povzroči eksplozijo baterije.
  • Vedno očistimo površine, s katerimi bodo prišle v stik baterije, s tem poskrbimo za neprehitro praznjenje baterije.
  • Uporabljamo baterije, ki jih je mogoče ponovno polniti.
  • Ne polnimo ponovno baterij, na katerih ni označeno, da se lahko ponovno polnijo (»rechargeble«), saj lahko povzročimo iztekanje snovi iz baterije.
  • Izklopimo napravo na baterije in odstranimo baterije iz naprave, ki je dalj časa ne uporabljamo.
  • Ne odpirajmo obloge baterije.
  • Nedelujoče baterije zbiramo in oddajamo ločeno v posebne zabojnike. Doma namestimo posebno škatlo za odpadne baterije, kar bo olajšalo njihovo zbiranje in pravilno odlaganje.
  • Prednost dajemo napravam s kablom in ne z baterijami.
  • Predno oddamo v reciklažo stare aparate, iz njih odstranimo vse baterije.

2. ZAKAJ JE POTREBNO ODPADNE BATERIJE LOČENO ZBIRATI IN RECIKLIRATI

Odpadne prenosne baterije in akumulatorji (OPBA) vsebujejo težke kovine (kot elektrode) in druge nevarne snovi oz. spojine (kot elektrolite), ki lahko ob nepravilnem ravnanju povzročajo negativne vplive na zdravje ljudi in okolje. Kot elektrode najdemo v baterijah  kadmij, živo srebro, svinec, krom, srebro, cink, litij, nikelj, mangan, baker itd. Kot elektrolite pa najdemo različne spojine: amonijev klorid, cinkov klorid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid, organokovinske spojine, žveplovo kislino itd.

Potencialno nevarnost predstavljajo, ker lahko onesnažijo tla in vodo (reke, jezera, podtalnico) s kovinami in kislinami, ki izhlapijo v zrak ob sežiganju ali pronicajo iz odlagališč za trdne odpadke v tla, podtalnico. Posledično lahko povzročijo bolezni pri vseh živih bitjih. Zato moramo z baterijami in akumulatorji ravnati skrbno, vsekakor ne sodijo med mešane komunalne odpadke ali na divja odlagališča, saj takrat obstaja možnost, da se težke kovine pojavijo v izcednih vodah iz odlagališč ali v gozdu in počasi pronicajo v zemljo, površinske ali podtalne vode.

Z recikliranjem baterij prihranimo veliko energije, poleg tega pa ohranjamo naravne vire, saj lahko plastiko in kovine, ki jih pridobimo z recikliranjem odpadnih baterij, uporabimo pri izdelavi novih. Danes je mogoče reciklirati skoraj vsako baterijo.

Ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji ureja Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12, 103/15 in 84/18 – ZIURKOE).

3. KAJ VSE SE ZGODI Z BATERIJAMI, KO JIH ODDAMO V RECIKLAŽO

Danes je mogoče reciklirati skoraj vsako baterijo ne glede na to, ali vsebuje srebro-oksidov, nikelj-metal hidriden, nikelj-kadmijev, alkalni manganov ali cink ogljikov elektrokemični sistem. Alkalne baterije se reciklirajo v kovinski industriji, kjer iz njih pridobivajo tudi jeklo, cink in feromangan. Iz baterij NiCd/NiMH pridobivajo kadmij in nikelj, iz baterij Li-Ion kobalt litij, iz gumbnih pa živo srebro.

Dvigovanje ozaveščenosti o pravilnem ravnanju z e-opremo vpliva na pravilno zbiranje e-odpadkov in odpadnih baterij, kar posledično omogoča nadaljnjo obdelavo in predelavo.

Zbrane odpadne baterije se obdelajo in reciklirajo v skladu z obstoječimi predpisi in dovoljenji. Pri postopku se baterije loči glede na vrste in tipe, nato pa odda v procese drobljenja, nevtralizacijo elektrolita in raztapljanja kovin in oksidov ter selektivno izločanje kovin iz raztopine.

4. ZANIMIVA DEJSTVA

Vse se je začelo v letu 1780, z dvema italijanskima znanstvenikoma. Z Galvaniom, po kateremu danes imenujemo baterijo bolj strokovno - galvanski člen in Volto, po katerem danes imenujemo standardno enoto za napetost - volt. Galvani je raziskoval nogo žabe in s svojim železnim orodjem podrgnil po eni izmed žabjih krakov, ki je zaradi tega trznil. Galvani je temu rekel "živalska elektrika" in verjel, da je energija shranjena v samih živih bitjih. Ampak Volta se s tem ni strinjal, saj je verjel, da je samo zaradi kovine prišlo do reakcije. Svojo idejo je potrdil tako, da je zložil kovine v stolp, pri katerih je izmenjaval cink in baker, vmes pa je postavil papir, namočen v slano vodo.

Beseda »baterija« izvira iz starofrancoske besede »baterie«, kar pomeni »dejanje tolčenja«, ki se nanaša na skupino topov v bitki.

Vsaka baterija je sestavljena iz komponent: pozitivna elektroda, negativna elektroda, elektrolit in separator.
Povprečen človek ima doma 2 gumbni bateriji in 10 običajnih (A, AA, AAA, C, D, 9V) ter na leto zavrže 8 baterij.

Rok trajanja na škatli baterij še ne pomeni, da jih je treba po tem zavreči. Akumulatorji lahko začnejo izgubljati nekaj učinkovitosti, ko pride datum trajanja, vendar imajo še vedno veliko življenjske dobe.

Najboljši način, da lahko kdo podaljša življenjsko dobo baterij, je shranjevanje na mestu z nižjo temperaturo.
Leta 2018 je bilo v Sloveniji zbranih 247 ton odpadnih baterij, v istem letu pa je bilo prodanih 719 ton baterij. Kljub ozaveščanju še vedno del odpadnih baterij konča med mešani komunalnimi odpadki, kar bi lahko preprečili z vestnim in pravilnim ravnanjem s strani uporabnikov.

Postopek recikliranja odpadnih baterij je preprost in vsaj 70 odstotkov baterije se lahko ponovno uporabi.

Energija, potrebna za ustvarjanje popolnoma napolnjene baterije, je 50-krat večja od dejanske moči, kot jo lahko proizvede ta baterija.

Količina nikljevega kadmija iz štirih baterij pametnega telefona lahko onesnaži en olimpijski bazen.

Optimalno za vašo litij-ionsko baterijo pametnih telefonov je, da jo damo polnit, ko še ni čisto prazna in jo napolnimo 40-80%, namesto da bi jo napolnili do konca.

Polnilne baterije se lahko uporabijo do 1.000-krat in trajajo do 2,5 let.

Prva baterija v prenosnem telefonu je poskrbela le za 20 minut pogovora, nato se je spraznila.

Ikonična baterija Nokia 3310 je danes 3-4 - krat manj močna od povprečne iz pametnega telefona.

Na univerzi Oxford obstaja zvonec z baterijskim napajanjem, ki neprekinjeno zvoni že več kot 175 let. Nihče ne ve, kakšno baterijo vsebuje in nihče ne želi dati naprave narazen, da bi to ugotovil.

Mesto Fairbanks na Aljaski ima največjo polnilno baterijo na svetu, ki napaja celotno mesto med električnimi izpadi.

Izumili so poseben postopek, kako lahko iz odpadnih baterij izločijo baker in mangan, ki ju nujno potrebuje za uspešno rast npr. koruze, tako da iz teh kovin naredijo gnojilo za rastline.

Količina e-odpadkov (kamor sodijo tudi odpadne baterije) vsako leto narašča za 3-4%. To pomeni, da bo leta 2025 proizvedenih 60 milijonov ton e-odpadkov, kar bo zgledalo po količini kot 260.000 Kipov svobode (iz ZDA).