Ecikliraj logo

Banner 2

Intervjuji z deležniki projekta

  • Deležniki projekta

  • Peter Tomše

    Ministrstvo za okolje in prostor RS, Sektor za odpadke

    peter tomseAli smo po vašem mnenju Slovenci dovolj okoljsko ozaveščeni?

    V zadnjih letih se je okoljska ozaveščenost v Sloveniji bistveno dvignila. Ni pa dovolj zgolj deklarirana ozaveščenost, pomembno je manjšanje razkoraka med njo in dejanskim vedenjem. Dejstvo je, da je to dolgotrajen proces, v katerem so vedno možnosti za izboljšave. Verjetno nikoli ne bomo mogli reči, da smo »dovolj« okoljsko ozaveščeni. Še posebej ob vedno večjih pritiskih na okolje in vedno bolj ambiciozno zastavljenih okoljskih ciljih ločenega zbiranja odpadkov, kjer je ustrezno ravnanje končnega imetnika ključni predpogoj.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo širom Slovenije vzpostavili nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij: ulične zbiralnike, zelene kote ter izdelali mobilni zbiralnik, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. V Sloveniji sicer beležimo rast zbranih količin starih aparatov in odpadnih baterij. Ali je po vašem mnenju novo nastala mreža zbiranja pripomogla k doseganju boljših rezultatov zbranih količin starih aparatov in odpadnih baterij?

    Zagotovo novonastala mreža zbiranja pripomore k doseganju boljših rezultatov ločenega zbiranja odpadne električne in elektronske opreme in odpadnih baterij ter akumulatorjev. Ob neposrednemu vplivu, ki ga imajo novi, bolj priročni in elegantni načini zbiranja na zbrane količine odpadkov (večje zbrane količine) ne smemo pozabiti tudi njihovega posrednega vpliva. Prispevajo namreč k spreminjanju vedenjskih vzorcev. Bolj ko so novi načini zbiranja dostopni in prilagojeni širši javnosti, večja bo tudi njihova učinkovitost pri zagotavljanju spreminjanja vedenjskih vzorcev končnih uporabnikov.

    Kaj še pogrešate na področju pravilnega ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Še vedno predstavlja izziv kako ločeno zbrati čim več majhne odpadne električne in elektronske opreme. Medtem ko je ločeno zbiranje odpadnih baterij v gospodinjstvih že kar pravilo, za majhno odpadno električno in elektronsko opremo to še ne velja v zadostni meri. Za razliko od vračanja starih aparatov ob nakupu novih v primeru velike opreme, kjer se je ta ukrep zelo dobro uveljavil, se to pri malih aparatih in opremi uporablja relativno redko.

    Kakšne so prednosti EU zakonodaje za posameznike? Ali lahko zakonodaja vpliva na posameznika, da pričnejo ločevati že na izvoru nastanka odpadka, torej v gospodinjstvu?

    Zakonodaja EU na področju ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, v luči skrbi za okolje in posameznika, temelji na ukrepih za omejitev vsebnosti nevarnih snovi v EE opremi in ustreznem ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, ki je v veliki meri nevarni odpadek. S tem se prepreči tveganje za onesnaženje okolja in zdravje ljudi, ne samo uporabnika proizvodov ampak vseh posameznikov, ki vstopajo v življenjski krog tega izdelka in odpadkov, ki iz njega izhajajo. Tudi ukrepi, uveljavljeni na podlagi zakonodaje, ki na prvi pogled zagotavljajo končnemu uporabniku bolj dostopno in elegantno vračanje starih aparatov (na primer ob nakupu novega aparata in v primeru nekatere opreme celo brez obveznosti nakupa nove opreme) in oddajanje odpadkov, dejansko posredno preprečujejo neustrezno ravnanje z njimi in s tem tveganje za onesnaženje okolja in za zdravje ljudi.

    Kaj je v trenutnem razvitem svetu najboljši motiv za ljudi, da bodo pričeli ločevati odpadke?

    Posamezniki se seveda razlikujejo v svojih dnevnih navadah in motivaciji za ločevanje odpadkov. Motivacijski dejavniki za ločevanje odpadkov so različni: od osebnih norm in navad, socialnih norm, primernosti in dostopnosti načinov zbiranja, spodbud s strani pristojnih organov in nenazadnje tudi ekonomskih spodbud. Včasih je dovolj močan motivacijski dejavnik že informacija o pozitivnem okoljskem vplivu, ki ga ima naše delovanje in dober občutek, da smo storili nekaj družbeno odgovornega. Po drugi strani velikokrat za spremembo vedenjskega vzorca ni dovolj niti finančna korist (uvedba finančne spodbude, nižji stroški storitve ravnanja z odpadki,…). Raziskave kažejo, da je ob primernosti in dostopnosti načinov zbiranja eden najpomembnejših motivacijskih dejavnikov še vedno količina in kakovost informacij o posledicah neustreznega ravnanja z odpadki.

  • Tatjana Orhini Valjavec

    Ministrstvo za okolje in prostor RS, Nacionalna kontaktna točka LIFE za okolje

    tatjana orini

    Zakaj so LIFE projekti informiranja in ozaveščanja pomembni za slovensko okolje?

    V Sloveniji smo imeli oz. še imamo v izvajanju 10 Life projektov informiranja, ozaveščanja in upravljanja in izkušnje kažejo, da gre za kakovostne projekte, ki naredijo velik premik pri zavedanju splošne in strokovne javnosti, kaj določene prakse pomenijo za okolje. Še več, sploh v zadnjem obdobju: ljudje dejansko spremenijo svoje navade in to je tudi cilj teh projektov. Life projekti tako aktivno, zanimivo in na različne načine sporočajo, da se okoljski problemi tičejo vseh nas, da izguba biotske raznovrstnosti, pojav in večanje prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst, neučinkovita in pretirana raba virov, neustrezno ravnanje z odpadki vplivajo na kakovost tako okolja kot na čisto osebni ravni življenja.

    Delite z nami kak zanimiv primer, ki se je zgodil pri oddaji ali vodenju LIFE projekta pri nas!

    Verjetno ima veliko projektnih prijaviteljev zanimive zgodbe o stresnih zadnjih urah ali celo minutah pred rokom za oddajo projektne vloge. Tudi kontaktne točke, ki svetujemo prijaviteljem, ki to želijo, imamo takrat naporne dneve in stresne trenutke. Ne tako dolgo nazaj smo bili priča 'sesutju' elektronskega sistema Evropske komisije za oddajo vlog, ki ni več omogočal oddaje vlog, rok pa se je nezadržno bližal. Takrat nas je več nacionalnih kontaktni točk ostro protestiralo pri EK, da se v tej situaciji ne morejo držati roka in dejansko so ga podaljšali.

    Bolj simpatičen je dogodek, ko so v Life projektu Ris ravno v času raznoraznih omejitev zaradi korona virusa to pomlad v Slovenijo selili risa iz tujine in je prišlo do vprašanj in postopkov na meji. Na pomoč je s svojim znanjem in izkušnjami priskočila kolegica Julijana, ki je sinonim za Life v Sloveniji.

    Kako uspešni smo v Sloveniji v primerjavi z EU na področju ozaveščanja?

    Eurobarometer 5011 (Odnos državljanov EU do okolja, 2020) nam kaže, da se veliki večini (95%) Slovencem varovanje okolja zdi zelo ali precej pomembno, kar je nekoliko nad EU povprečjem. Nekoliko manjši (88%) delež Slovencev meni, da so podnebne spremembe precej ali zelo pomembne za našo državo, kar pa je nekoliko pod EU povprečjem. Slovenci kot največjo okoljsko grožnjo navajamo rastoč obseg odpadkov, medtem ko se povprečnemu prebivalcu EU zdijo podnebne spremembe večja okoljska težava. Podobno kot drugi državljani EU tudi Slovenci največ o okoljskih problemih izvemo na televiziji in preko interneta ter družabnih omrežij.

    Nekoliko manj od povprečja EU (SI:24%, EU: 26%) Slovenci menimo, da naše osebne nakupovalne navade vplivajo na kakovost okolja. Obenem podobno kot večina drugih menimo, da pa je način potrošnje, ki mu sledi način proizvodnje tisto, kar bi bilo potrebno spremeniti, da bi izboljšali kakovost okolja.
    Zanimive so primerjave med našim in povprečnim EU vedenjem v zvezi z okoljem. Boljši od povprečja smo pri ločevanju odpadkov (SI: 82, EU 66), izogibanju uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, nakupu lokalnih izdelkov, zmanjševanju rabe energije, nakupu izdelkov s preveč embalaže in prehranjevalnih navadah. Nekoliko slabši od povprečja smo pri izogibanju uporabe avta in delu od doma, odločanju za nakup izdelkov iz druge roke namesto novih ter pri udeležbi na demonstracijah, delavnicah in drugih okoljskih aktivnostih.

    Ti podatki nam povejo, da smo na ozaveščanju naredili že veliko, da pa je še vedno razkorak med poznavanjem okoljskih problemov in aktivnostih, ki bi prispevale k njihovemu zmanjšanju. Večinoma smo nad EU povprečjem ali zelo blizu, kar se tiče aktivnega prispevka državljanov in sprememb nekaterih navad, pa so nam npr. skandinavske države še vedno lahko vzor.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Kaj menite o tej novo nastali mreži in tem projektu (je uspešno izveden)? Kaj še pogrešate na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Nastala mreža je po mojem mnenju uspešno izpolnila cilj projekta in verjamem, da se bo v veliki meri obdržala. Je zelo vidna in ljudem blizu, kar je pogoj za njihovo ustrezno ravnanje. Osebno na področju ločevanja e-odpadkov ne pogrešam ničesar, možnosti za oddajo so dovolj blizu. Pogrešam pa več možnosti popravil, servisiranja, kar pričakujem od vašega novega Life projekta.

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali še bolj odgovorni na področju varovanja okolja?

    Velike spremembe na tem področju se zgodijo skozi čas in za to je potrebno veliko aktivnosti, znanja in komunikacije. Moj nasvet vam in podobnim družbam je, da ne smete nikoli prenehati ozaveščati in informirati ljudi. To je sicer čedalje bolj zahtevno v poplavi informacij in kanalov skozi katere prihajajo do nas, zato je tudi tu potrebno iti v korak s časom.

    Nasvet potrošnikom pa je, da naj se potrudijo poiskati verodostojne informacije, ko se odločajo za nakup ali storitev in naj premislijo, ali morda s svojim ravnanjem ne vplivajo slabo na okolje. Naš planet ni za enkratno uporabo in zaenkrat še nimamo rezervnega na voljo, zato moramo zanj skrbeti kot dobri gospodarji!

  • Sebastijan Zupanc

    Zbornica komunalnega gospodarstva, direktor

    sebastijan zupanc

    Ali smo po vašem mnenju Slovenci dovolj okoljsko ozaveščeni?

    Moja ocena je, da smo Slovenci dobro okoljsko ozaveščeni. To nenazadnje dokazujejo različne očiščevalne akcije, ki so bile v preteklosti vedno množično obiskane. Tudi nevladne organizacije zelo ostro nastopajo v bran okolju pred drugimi interesi. V nekaterih primerih  celo nerazumsko. Opažam pa, da je potrebno prebivalce Slovenije včasih le nekoliko spodbuditi in se okoljevarstvena zavest v njih dodatno razplamti. To me navdaja s pozitivnimi občutki, da bomo v Sloveniji ob potrebnih dodatnih aktivnostih uspešni pri doseganju evropskih ciljev krožnega gospodarstva.

    Se vam zdi sistem ločevanja odpadkov v Sloveniji učinkovit? Kaj menite o sistemu ločenega zbiranja v Sloveniji? Je primeren in uspešen?

    Sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji je zelo dobro zastavljen in je učinkovit tako z organizacijskega kot tudi z ekonomskega vidika. Na nivoju EU so leta 2016 izvedli analizo ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v prestolnicah držav članic. V tej analizi je bil organizacijski model ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v Ljubljani prepoznan kot najboljši. Glede na to, da imajo skoraj vse slovenske občine enak model zbiranja komunalnih odpadkov kot Ljubljana, ocenjujem, da je celoten slovenski model ločenega zbiranja odpadkov zelo dober.

    Kje so ovire? Opažate kakšne spremembe na tem področju skozi leta? Je danes kaj drugače kot je bilo recimo 10 let ali več let nazaj?

    V Zbornici komunalnega gospodarstva že nekaj let opažamo, da je začela kakovost ločenega zbiranja odpadkov upadati. To se še posebej izrazito odraža pri zbiranju komunalne odpadne embalaže. Ker negativni trend kakovosti ločenega zbiranja komunalnih odpadkov časovno sovpada s problemi z neprevzemanjem komunalne odpadne embalaža od komunalnih podjetij s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo in s tem povezanimi enormnimi kupi neprevzete odpadne embalaže, gre logično sklepati, da so prebivalci Slovenije izgubili zaupanje v sistemske rešitve ravnanja z ločeno zbranimi odpadki. Če ni zaupanja v rešitve, prihaja do opuščanja ustreznih ravnanj in brezbrižnosti v smislu »moj trud pri ločenem zbiranju odpadkov je zaman…«.

    Ali ljudje ne znamo, nočemo ali pa morda ne vidimo smisla v ločevanju odpadkov? Vedno znova se namreč srečujemo s prepolnimi zabojniki za mešane odpadke kljub prizadevanju za večjo ozaveščenost. Kaj je vzrok za nepravilno ločevanje odpadkov in kakšni so potrebni ukrepi za spremembo vedenja posameznikov pri ravnanju z odpadki? Ali se vzrok nahaja v vzgoji, s katero smo odraščali, ali v nedostopnosti prevzemnih mest za oddajo tovrstnih odpadkov, ali celo v morebitnih pomanjkljivosti zakonodaje?

    Moja ocena je, da moramo najprej na državni ravni ­(s predpisi in učinkovitim nadzorom nad izvajanjem predpisanega) zagotoviti stabilen sistem ravnanja z odpadki. Ko bo stabilnost sistema zagotovljena, bo intenzivna edukacija, osveščanje ter nadzor nad ravnanji prebivalstva imelo smisel. Prebivalci Slovenije so zelo pragmatični; če vidijo smiselnost ustreznega ravnanja s komunalnimi odpadki, se bodo potrudili in sledili usmeritvam. Sicer pa ne. Zato vlaganja energije in sredstev v osveščanje prebivalstva, ob kupih odpadne embalaže, v kateri se redijo ščurki in glodavci in je na koncu primerna zgolj za sežig, ne dosežejo želenega rezultata.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Postavili smo ulične zbiralnike na eko otoke (v Ljubljani jih žal še ni), zelene kote v večje tehnične trgovine (Merkur, Big Bang, M Tehnika…), izvajamo mobilna zbiranja e-odpadkov na podeželju itd. Se vam zdi, da je teh lokacij danes za oddajo dovolj ali bi jih bilo lahko še več, če ja, kje? Katera?

    S projektom E-cikliraj je podjetje ZEOS, ki vodi ta projekt, doseglo izjemne rezultate. Seveda pa je pri nameščanju pouličnih zabojnikov za zbiranje male odpadne električne in elektronske opreme omejeno s sredstvi, ki jih ima za ta namen. Zato je nerealno pričakovati, da bo zgolj en deležnik pri ravnanju s to opremo poskrbel za vso potrebno infrastrukturo za zbiranje tovrstnih odpadkov. Predpogoj za uspešno ločeno zbiranje odpadkov je namreč za prebivalce lahko dostopna infrastruktura za oddajo odpadkov. Zato je potrebno posebno skrb temu posvetiti tako v lokalnih skupnostih, na prodajnih mestih električnih in elektronskih naprav, v trgovskih centrih in zbirnih centrih komunalnih podjetij kot tudi povsod tam, kjer obstaja zadosten potencial za morebitno oddajo teh vrst odpadkov.

    Zakaj se rezultati zbranih količin električne in elektronske opreme v Sloveniji med posameznimi regijami, lahko bi rekli tudi občinami, razlikujejo? Nekje beležimo boljše rezultate, medtem ko drugje beležimo slabše rezultate?

    Predvidevam, da je potrebno razloge za to iskati predvsem v stopnji osveščenosti prebivalstva o pravilnem ravnanju z odpadki. Preveriti bi bilo potrebno ali je v krajih, kjer so te zbrane količine manjše, infrastruktura za oddajo teh odpadkov dovolj dostopna za prebivalstvo. Morda del razlogov za to tiči tudi v ekonomski moči regije in s tem v večjem ali manjšem potencialu za nakup nove električne in elektronske opreme, kar ima za posledico količino nastale odpadne električne in elektronske opreme.

  • Sandi Grčar

    Komunala Zagorje, d.o.o., direktor

    sandi grcar

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Tudi v občini Zagorje (ulični zbiralniki, mobilno zbiranje). Kaj menite o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešate na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Novo nastala mreža je pomembna dopolnitev oz. popestritev na področju zbiranja in ločevanja e-odpadkov. Mogoče pogrešamo še več ozaveščanja uporabnikov s strani vseh deležnikov.

    Kakšne izkušnje imate s postavljenimi uličnimi zbiralniki za e-odpadke in odpadne baterije v vaši okolici oz. z izvajanjem mobilnega zbiranja?

    V naši občini imamo izključno pozitivne izkušnje glede zbiranja e-opreme z uličnimi zbiralniki oz. z izvajanjem mobilnega zbiranja. Pohvalno!

    V dobrih 3,5 let, odkar so postavljeni ulični zbiralniki pri vas, ste v njih v občini Zagorje zbrali 17 ton starih aparatov in odpadnih baterij. Z doseženim rezultatom se lahko pohvalite, saj presegate povprečje zbranih količin na prebivalca v uličnih zbiralnikih, ki so jih dosegle občine širom Slovenije. Kaj je po vašem mnenju glavni motivator za dosego dobrega rezultata?

    Mislim, da predvsem ozaveščanje z naše strani ter seveda tudi postavljeni ulični zbiralniki.

    Ali bi lahko dosegli še boljše rezultate zbranih količin v uličnih zbiralnikih? 

    Vsekakor je to še v bodoče možno doseči.

    Kako bi lahko po vašem mnenju preprečili vandalizem uličnih zbiralnikov (čečkanje, sežig, kraja, …)?

    Predvsem z video nadzorom oziroma, do so lokacije zbiralnikov na tistih mestih, ki so pokriti z video nadzorom.

    Kakšne načrte imate za prihodnost na področju varovanja narave in pravilnega ločevanja odpadkov?

    Še več pravilnega ločevanja odpadkov, posledično manj odloženih odpadkov v posodah za mešane komunalne odpadke…

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali bolj odgovorni občanke in občani?

    Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj! (slogan našega podjetja)

  • Jože Leskovar

    Kostak, d.d., direktor Sektorja komunale

    joze leskovar

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Tudi v občini Krško in Kostanjevica na Krki (ulični zbiralniki, mobilno zbiranje). Kaj menite o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešate na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji? Kakšne izkušnje imate s postavljenimi uličnimi zbiralniki za e-odpadke in odpadne baterije v vaši okolici oz. z izvajanjem mobilnega zbiranja?

    Vzpostavitev mreže zbiranja e-odpadkov s postavitvijo uličnih zbiralnikov je tudi v občinah Krško in Kostanjevica na Krki približala ločevanje e-odpadkov občanom. Ne samo z možnostjo odlaganja e-odpadkov blizu doma, ampak tudi z ozaveščevalnimi aktivnostmi o pomenu ločenega zbiranja teh odpadkov. Projekt je postal zelo prepoznaven, celostna podoba in aktivnosti so bile zelo dobro zastavljene. Tudi v družbi Kostak namenjamo ozaveščanju o skrbnem ravnanju z e-odpadki veliko pozornosti, podpora družbe ZEOS na tem področju je bila zelo dobrodošla. Še posebej bi rad izpostavil vsakoletno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, pri kateri je družba ZEOS z dvajsetih lokacij po občinah Krško in Kostanjevica poskrbela za odvoz teh odpadkov in jih predala v postopek nadaljnje obdelave.

    Mogoče pogrešamo enotno ozaveščevalno akcijo komunalnih podjetij in družbe ZEOS na področju pomembnosti ustreznega zbiranja in obdelave teh odpadkov.

    S postavljenimi uličnimi zbiralniki imamo dobre izkušnje, žal pa na nekaterih lokacijah prihaja do vlomov vanje, praznjenja vsebine in tudi poškodovanja. 


    V dobrih 3,5 let, odkar so ulični zbiralniki pri vas postavljeni, ste v občini Krško in Kostanjevica na Krki zbrali 19 ton starih aparatov in odpadnih baterij. Zanimivo je to, da z doseženim rezultatom v občini Kostanjevica na Krki presegate povprečje zbranih količin na prebivalca v uličnih zbiralnikih, medtem ko v občini Krško ne dosegate povprečja zbranih količin v uličnih zbiralnikih, ki so jih dosegle občine širom Slovenije. Kje je po vašem mnenju razlog za tako različne dosežene rezultate zbranih količin v uličnih zbiralnikih, saj gre za sosednje občine. Kako bi lahko po vašem mnenju dosegli boljše rezultate zbranih količin v uličnih zbiralnikih? 

    Razlog, da je v občini Krško manj zbranih e-odpadkov je verjetno v tem, da občani večino teh odpadkov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad, ki je v poletnem času med delovniki odprt do 19. ure, ob sobotah pa do 15. Občina Kostanjevica na Krki pa je od centra oddaljena približno 20 km, zato tam več odpadkov odložijo v mobilne zbiralnike, na center pa jih pripeljejo manj pogosto.

    Količine zbranih e-odpadkov bi lahko povečali z namestitvijo še dodatnih zbiralnikov za ločeno zbiranje teh odpadkov.

    Kako bi lahko po vašem mnenju preprečili vandalizem uličnih zbiralnikov (čečkanje, sežig, kraja, …)?

    Kar se tiče vandalizma imamo malce zavezane roke. Vsekakor pa se je izkazalo, da če so zbiralniki nameščeni za zaklenjenimi ograjami, je vandalizma manj.

    Kakšne načrte imate za prihodnost na področju varovanja narave in pravilnega ločevanja odpadkov?

    Z ozaveščevalnimi aktivnostmi se bomo tudi v prihodnje trudili, da bi bili uporabniki komunalnih storitev še bolj odgovorni do okolja, vzpodbujali bomo ponovno uporabo in poudarjali pomen ločenega zbiranja odpadkov. Kljub temu, da nekatere zadeve vseskozi ponavljamo, nekateri na primer še vedno puščajo štedilnike in hladilnike pred posodami za odpadke ne ekoloških otokih, medtem ko so na voljo številne druge možnosti. Med drugim tudi brezplačni odvoz kosovnih odpadkov. Očitno nam na področju ozaveščanja ne bo zmanjkalo dela. Pri tem sodelujemo tudi s posavskimi komunalami, kjer smo v sklopu več projektov, sofinanciranih s strani evropskih skladov, izvedli številne aktivnosti. Najbolj prepoznavna je vzpostavitev mreže posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki jo še širimo.

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali bolj odgovorni občanke in občani?

    Na začetku epidemije, ko so številni ljudje izkoristili čas za temeljito pospravljanje, so se na ekoloških otokih bistveno povečale količine odpadkov. Tam se je znašlo tudi veliko še neuporabljenih stvari. V času epidemije smo nekako spoznali, kaj je tisto, kar resnično potrebujemo za življenje. Dobro bi bilo, da se pri nakupih tega zavedamo.

     

  • Janez Štalec

    Loška komunala, oskrba z vodo in plinom d.d. Škofja Loka, vodja ravnanja z odpadki

    janez stalec

    V sklopu projekta E-cikliraj smo skupaj z vami izvedli uspešne ozaveščevalne aktivnosti, mobilna zbiranja starih aparatov itd.. Kaj je po vašem mnenju recept za dobro ozaveščevalno aktivnost?

    Po naših izkušnjah je za dobro ali bolj učinkovito ozaveščevalno aktivnost potrebno izbrati pravi čas. Največja učinkovitost ozaveščanja je par dni oziroma največ teden dni pred dogodkom. Pri obveščanju in ozaveščanju več kot 10 dni pred dogodkom, skoraj da ni učinka, ker se v vmesnem času običajno zgodi več stvari in dogodek za večino ni več aktualen, ni več zanimiv, pridejo vmes druge, »pomembnejše«, ali bolj aktualne (sveže) stvari. Zavedati se moramo, da živimo – smo v obdobju, ko se dogaja ogromno enih stvari. Poleg tega morajo biti pri ozaveščanju informacije kratke, enostavne, razumljive za povprečnega občana, ker to so po večini tudi udeleženci takšnih dogodkov. Za lokalne dogodke ima učinek ozaveščanje v lokalnih medijih (časopis, letaki, radio, lokalna TV, …) in obveščanje ob računih za komunalne storitve. V današnjem času brez obveščanja in ozaveščanja na spletnih straneh seveda ne gre, vendar za tovrstne dogodke menimo, da ni najpomembnejše. Ozaveščanje in obveščanje ima učinek (odziv), ko občani dobijo zaupanje, da se zbrana e-odprema dejansko reciklira, da je oddana v obdelavo/predelavo, da zbiranje ni samo sebi namen, da je stvar resna, da odpadki niso npr. odpeljani na odlagališče odpadkov. In ta dober občutek/zaupanje v podjetje ZEOS, ki je zanesljivo, resno podjetje, ki svojo dejavnost in poslanstvo opravlja z vso odgovornostjo, občani vsekakor imajo. Podjetje ZEOS je z resnim in odgovornim delom postalo prepoznavno, predvsem z izvajanjem raznih aktivnosti, dogodkov, z opremo po terenu, objavljanjem poročil, rezultatov svojega dela.

    Ena od pomembnih stvari je tudi izbira lokacije dogodka (dostopnost, zadostne manipulativne površine, …). Največ občanov se dogodka udeleži na lokaciji, kjer je to »mimogrede«, kjer je velika frekvenca občanov s tako imenovanimi dnevnimi opravki in to tam, kjer je mešana populacija, tako mladina, kot cele družine z otroci in starejša populacija. Da je stvar resna, da ni sama sebi namen, pomemben je promocijski material, izbira lokacije, kjer je velika frekvenca občanov s tako imenovanimi dnevnimi opravki in da je mešana populacija, tako mladina, kot cele družine in starejša populacija. Občanom zelo odgovarja, da se na dogodku lahko s kom pogovorijo, dobijo strokovne informacije, nasvete in odgovore, dobijo kakšen promocijski material, s katerim se informirajo tudi kdaj kasneje.

    Po naših izkušnjah so razni takšni dogodki koristni predvsem za tiste, ki jim nekje doma že dlje časa leži večje število nekih starih aparatov, prostor sicer je, pa niso čisto povsem sigurni kam in kako s tistimi aparati, od katerih mogoče kakšen še dela, pa je skladiščen za vsak slučaj – za rezervo. Po nekaj letih skladiščenja pa je postal napoto in povsem jasno je, da ne bo več dan v obratovanje, saj so v tem času kupili novejši in »boljši« aparat. Čeprav žal ugotavljamo, da ne drži vedno, da so nove stvari (aparati) boljše.

    Katero informacijo je po vašem mnenju najbolj pomembno izpostaviti občankam in občanom pri podajanju informacij o pravilnem ravnanju e-odpadkov in odpadnih baterij?

    Menimo, da občanke in občani morajo dobiti nedvoumno informacijo, kdo in kje jih zbira (ali izvaja dogodek), kaj in kako zbira, kje in kaj se bo zgodilo z zbranim, to je za postopek ozaveščanja. Ostale podrobne informacije pa udeleženci, tisti, ki jih to zanima, dobijo na samem dogodku, oziroma pri oddaji. Udeleženci z dogodka (npr. akcije) odidejo z dobrim občutkom, če od izvajalcev (delavcev na terenu) dobijo takojšnje nedvoumne odgovore. Takšni udeleženci bodo tudi naprej širili pozitivne informacije in delali »reklamo« tudi pri ostalih občanih. Na ta način postane splošno ljudsko prepričanje, da takšni dogodki (akcije, zbiranje) niso »kar neki«.

    Imate za nas kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali še bolj odgovorni občanke in občani?

    Za vas, podjetje ZEOS, nasveta pravzaprav nimam, bolj prošnjo, da s podobnimi aktivnostmi, z ozaveščanjem, kot ste ga uspešno izvajali doslej, izvajate tudi v bodoče. Kolikor je nam poznano, so bile vse vaše aktivnosti pri ozaveščanju uspešne – so »obrodile sadove«, saj vedno znate izbrati času, okolju, potrebam, razmeram ustrezen način komunikacije, ozaveščanja, promocije. Z vami, z vašo pomočjo, z vašimi aktivnostmi, je tudi delo nas, komunalnih delavcev uspešnejše, ima večji pomen in smisel. Ker pa gre za globalne stvari, pa menimo, da bi bilo na področju ravnanja z e-odpadki dobrodošlo in koristno kakšno obveščanje in ozaveščanje s strani Ministrstva in mogoče tudi s strani proizvajalcev elektronike, preko državnih medijev.

  • Tadej Beočanin

    Občina Ajdovščina, župan

    tadej beocanin

    Kako ozaveščeni so po vašem mnenju občanke in občani Ajdovščine na področju varovanja okolja, predvsem na področju ločevanja odpadkov (s poudarkom na starih aparatih)?

    Varovanje okolja in ločevanje odpadkov je ena temeljnih teženj h kateri stremimo tudi z občinsko strategijo in številnimi ukrepi na tem področju. Razveseljiv je podatek, da se trend ozaveščanja pri nas zvišuje, kar dokazuje tudi več kot 21 ton zbranih odpadkov v postavljenih ZEOS-ovih uličnih zbiralnikih. Temu je treba dodati še e-odpadke, zbrane v Zbirnem centru ter tiste, ki jih komunalno podjetje zbere preko zabojnikov za kosovne odpadke 'od vrat do vrat'. Prav ta, zadnji način zbiranja kosovnih odpadkov, kjer se zbere tudi veliko večjih električnih in elektronskih naprav, se je izkazal za odličnega.

    Se vam zdi sistem ločevanja odpadkov v Sloveniji učinkovit? Opažate kakšne spremembe na tem področju od začetka vašega županovanja pa do danes? Ali so se v vaši občini naredili kakšni konkretni premiki v smeri pravilnejšega ločevanja z odpadki?

    Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji iz leta v leto bolj učinkovit. Je pa ločevanje odpadkov odvisno od mnogih dejavnikov. Zagotovo je na prvem mestu osveščenost prebivalcev, nato pa tudi urejena infrastruktura, torej ekološki otoki in njihova dostopnost pa tudi druge možnosti ločenega odlaganja odpadkov. V Ajdovščini smo po ločevanju odpadkov nekje v povprečju, zberemo okoli 60 % ločenih frakcij. Smo pa v zadnjih letih veliko naredili, da bi ta odstotek povečali in prepričan sem, da smo na pravi poti. Akcije ozaveščanja potekajo v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, podjetji, društvi in drugimi subjekti. Te akcije niso usmerjene zgolj v ločeno zbiranje, pač pa opominjajo na recikliranje na vseh nivojih. V našem zbirnem centru bo tako v kratkem urejen kotiček uporabnih stvari, ki so ga spodbudile različne posamezne akcije. Širi se tudi mreža ekoloških otokov, ki so pri nas zgledno urejeni pa tudi dobro vzdrževani in čisti. Dobro pa je obiskan tudi zbirni center.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo po državi vzpostavili številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Tudi v Ajdovščini (ulični zbiralniki). Kaj menite o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešate na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Novo nastala mreža je odlična priložnost za vzpostavitev učinkovitega sistema ločevanja odpadkov, kar kaže na zgleda vreden prispevek k bolj zdravemu okolju. Evropski projekt se sicer zaključuje, zbiralniki in z njimi možnost ločenega zbiranja in nadaljnjega recikliranja nevarnih e-odpadkov pa bodo ostali. S tem pa bo ostala tudi ozaveščenost ljudi kam s tovrstnimi odpadki. Pomembno je, da gredo takšni odpadki v predelavo, da se iz njih pobere surovine, ki so še uporabne. Menim, da bi bilo smiselno vzpostaviti tudi točke za zbiranje odsluženih e-naprav, ki še delujejo ter bi jih z nekaj popravili ponovno obudili v življenje.

    Ali ste opazili, da smo v tehnični trgovini v Ajdovščini (Mercator center tehnike in gradnje) postavili tudi zeleni kot za oddajo starih aparatov in odpadnih baterij?

    Seveda, to je še en korak, ki prispeva k ozaveščanju, občanke in občani so zbirno mesto že vzeli za svoje. Izpostaviti velja, da je to odlična lokacija tudi zato, ker trgovske centre vsakodnevno obiskuje veliko ljudi. Pohvaliti gre pri tem tudi trgovske centre ter njihovo pripravljenost na sodelovanje pri ozaveščanju in ohranjanju narave.

    Kam ste nazadnje vi oddali vaš odslužen stari aparat?

    Odslužen stari aparat sem oddal v ulični zbiralnik, ki stoji v neposredni bližini centra mesta.

    V dobrih 2,5 let, odkar so tudi pri vas postavljeni ulični zbiralniki, ste v občini Ajdovščina v njih zbrali 21 ton starih aparatov in odpadnih baterij. Z doseženim rezultatom se lahko pohvalite, saj presegate povprečje zbranih količin na prebivalca v uličnih zbiralnikih, ki so jih dosegle občine širom Slovenije. Ali bi nam zaupali recept za dosego dobrega rezultata? Ali bi lahko dosegli še boljše rezultate zbranih količin v uličnih zbiralnikih?

    Zagotovo je to zelo vzpodbuden rezultat, ki dokazuje uspešnost projekta pa tudi dobro ozaveščenost občank in občanov s strani Občine ter Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina, ki z različnimi pristopi, obveščanjem javnosti, opominja na pomen ločevanja odpadkov. Skozi vsako takšno akcijo se občanke in občane spomni tudi na 'posebne' zabojnike, kot so zabojniki za e-odpadke ali za oblačila. Prepričan sem, da gre vsaj del našega uspeha pripisati razpršenosti zbiralnikov za e-odpadke, ki niso postavljeni zgolj v mestnem središču, pač pa tudi po vaseh. Menim, da bi z dodatnimi zbiralniki na od mestnega središča nekoliko bolj oddaljenih lokacijah zbrali še več takšnih odpadkov.

    Katero informacijo je po vašem mnenju najbolj pomembno izpostaviti občankam in občanom pri podajanju informacij o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami?

    Pomembno je, da se občanke in občani zavedajo kako zelo nevarni so takšni odpadki, saj med drugim vsebujejo tudi težke kovine. Če takšen odpadek konča v naravi, se strupene snovi, ki jih vsebuje, slej ko prej znajdejo v vodi. Če ga odvržemo med mešane odpadke, kontaminira celoten zabojnik, hkrati pa je neuporaben za nadaljnjo predelavo. Gre za zelo strupene odpadke, ki pa na drugi strani vsebujejo materiale in snovi za nadaljnjo predelavo.

    Kakšne načrte imate za prihodnost na področju varovanja narave in pravilnega ločevanja odpadkov?

    V Ajdovščini bomo še naprej veliko pozornosti posvečali osveščanju. Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina je na tem področju zelo ustvarjalna, izkorišča različne priložnosti in spodbuja tako ločeno zbiranje odpadkov kot tudi recikliranje. Skrb za naravo je izražena tudi skozi drugačne akcije, kot so pitje vode iz pipe, namesto iz plastenke (v Ajdovščini smo v zadnjih letih na različnih lokacijah namestili več pitnikov), čim manjšo rabo embalaže in podobno. V sodelovanju s komunalnim podjetjem je Občina Ajdovščina že pripravila načrt širjenja mreže ekoloških otokov, saj se zavedamo, da bliže kot bodo ljudem, več bo ločeno zbranih odpadkov. Zbirni center ima občankam in občanom prijazen urnik, odprt je tudi v popoldanskem času in ob sobotah, v kratkem pa bo v njem urejen tudi 'kotiček uporabnih stvari', kjer se bodo zbirali še uporabni predmeti, ki se jih bo skozi različne delavnice ponovno obudilo v življenje. Komunalna družba ima v načrtu postati zbiralec odpadne električne opreme, kar bo nadvse dobrodošlo za podjetja, ki morajo sedaj takšne odpadke voziti v Novo Gorico. Nismo se odločili za restriktivne ukrepe, kot na primer kazni za nepravilno odložene odpadke, ki jih uvajajo po nekaterih občinah.

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali še bolj odgovorni občanke in občani?

    Dejstvo je, da moramo odpadke, ki jih ustvarimo, za seboj tudi počistiti in varno pospraviti, kar ni več poceni. Velik del teh odpadkov je lahko dragocena surovina. Menim, da je ozaveščanje najustreznejši in trajnejši način, kako postati odgovoren občan na tem področju – začeti pa je treba pri najmlajših. Pomenljivo pa je tudi dejstvo, da več ločeno zbranih odpadkov pomeni tudi nižjo ceno na položnici.

  • Maja Hostnik

    Zavod Mladinska Mreža MaMa, direktorica

    maja hostnik

    Kdo so danes mladi in kaj si mladi želijo?

    Mladi dandanes so na kratko - strokovnjaki za internet. Vse informacije, ki jih dnevno pridobijo so iz interneta. Kar pomeni, da se moramo tudi mi kot družba prilagoditi temu, da mlade poiščemo prav tam, kjer so. Če kdo reče, da so današnje generacije apatične temu ni tako, saj so prav mlade generacije tiste, ki znajo svoje hobije spremeniti v zaposlitev. 

    Se je pa v času koronakrize pokazalo to, da so še posebej mladi ranljiva skupina, ki ji moramo posvečati še posebno pozornost ter, da moramo nagovarjati njihove stiske, ki so se pojavile.

    Kakšna je vloga Zavoda Mreža MaMa?

    Mladinska mreža MaMa združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji. Je nevladna organizacija, organizirana kot zasebni zavod. Njena največja prednost je ta, da je mrežna organizacija. Naša vloga je ta, da poleg zastopanja in združevanja mladinskih centrov nagovarjamo tudi trenutne potrebe mladinskega sektorja in mladih, s čimer želimo posredno tudi izboljšati položaj mladih v družbi. V projekt E-cikliraj smo se z veseljem vključili, saj se nam zdi, da kljub vsem pozivom o ohranjanju narave dajemo premalo poudarka temu. 

    V samem projektu smo bili odgovorni za pripravo ter izvedbo delavnic na srednjih šolah ter za komunikacijo s šolami o sami izvedbi. 

    Ali so mladi dovolj okoljsko ozaveščeni in ali so dovzetni za spreminjanje navad pri ločevanju odpadkov?

    Mladi so po našem mnenju bolj ozaveščeni o okolijski problematiki kot starejša generacija, kar se je videlo že na delavnicah E-cikliraj. Kot so pokazale izkušnje iz terena, so mladi tisti, ki v svojih družinskih okoljih opozarjajo na ločevanje odpadkov. Ozaveščenost mladih se kaže tudi pri gibanju »Mladi za podnebne spremembe«, ki opozarja na okolijsko problematiko. 

    Katero informacijo je po vašem mnenju najbolj pomembno izpostaviti mladim pri podajanju informacij o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami?

    Najbolj pomembno se nam zdi, da mladim predstavimo to tako, da je lahko vsak posameznik sprememba v svojem okolju ter, da lahko s svojim pozitivnim obnašanjem pritegnejo ter navdihnejo svoje vrstnike ter svoje sorodnike.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Pri izvajanju eko delavnic z mladimi širom države je sodelovala tudi Mreža MaMa, na nekaterih od njih ste bili prisotni tudi vi. Nam lahko na kratko opišete vaše izkušnje s terena, so bili mladi dovzetni za tovrstno aktivnost?

    Kot smo že omenili izkušnje iz terena kažejo, da so mladi zelo dovzetni za tovrstno problematiko, saj so mladi v večini delavnic zelo vestno sodelovali pri reševanju nalog, ki so jih dobili. Na vsaki delavnici se je pokazala tudi kreativnost mladih, ki so jo prikazali skozi oblikovanje sloganov na koncu delavnice. Tovrstne delavnice še enkrat več kažejo, da si mladi tudi v okviru formalnega izobraževanja želijo neformalnih vsebin in metod ter, da lahko ogromno znanja potegnejo iz tovrstnih delavnic.

    Kakšen je vaš osebni prispevek k varovanju narave?

    Kot organizacija se vedno trudimo, da ločujemo vse odpadke (tudi odpadne baterije) ter, da na lastnih dogodkih za pogostitve uporabljamo pribor iz naravnih materialov. Prav tako skrbimo, da z različnimi aktivnostmi ozaveščamo mladinske centre, da razmišljajo v smeri ponovne uporabe materialov ter posredno s svojimi dejanji vplivajo na mlade. Tudi pri zagovorniških akcijah opozarjamo na pomen varovanja okolja, saj opažamo, da mlade zanimajo aktivnosti povezane z okoljsko problematiko. 

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali bolj odgovorni potrošniki?

    Ne pozabimo o naših navadah opozarjati tudi naših vrstnikov ter sorodnikov, saj lahko vsaka pravilno reciklirana stvar pripomore, k ohranjanju čiste narave.

  • Renata Filipič

    OŠ Valentina Vodnika, učiteljica

    renata filipic

    Kakšni so danes otroci in kaj si želijo?

    Otrokom in mladostnikom sledim že desetletja. So malo drugačni, kot so bili še desetletje nazaj. Možnost in celo nujnost (v zadnjih mesecih) uporabe zaslonov v povezavi s svetovnim spletom, jih je naredila nekoliko bolj pasivne, kot tudi nas starejše. A če jim daš priložnost, da so aktivni v rečeh, v katere verjamejo, potem so točno taki, kot smo bili mi. Prelevijo se v goreče zagovornike in aktivne državljane. Tako je v primeru okoljskega ozaveščanja. Postanejo aktivni zbiralci, raziskovalci, scenaristi, režiserji, poročevalci, snemalci, montažerji; če le vidijo smisel delovanja. In tu ga vidijo. 

    Se v šolah o okoljskih tematikah več govori danes kot včasih? Kakšna je vloga šole na področju varovanja okolja?

    Ja, seveda. Učenci sledijo dogajanju po svetu in vidijo mnoge nepravilnosti, kar zadeva okolje, ki se dogajajo. Tega je mnogo več, kot je bilo včasih: otok plastike v Tihem oceanu, umiranje gozdov, onesnaževanje zraka, svetlobno in zvočno onesnaževanje – to so teme, ki mlade zelo zanimajo. Od teh je odvisna njihova prihodnost. Zdravje naravnih virov in vseh živih bitji. Tudi naše. Človeško. Od to ta vpetost. Razumljivo. 

    Ali so otroci dovolj okoljsko ozaveščeni in ali so dovzetni za spreminjanje navad pri ločevanju odpadkov?

    Otroci so bolj ozaveščeni, kot njihovi starši, a se tu da vedno narediti še več. Sploh kar zadeva nevarne odpadke, odpadna zdravila, e-odpadke.
    Katero informacijo je po vašem mnenju najbolj pomembno izpostaviti otrokom pri podajanju informacij o pravilnem ravnanju e-odpadkov in odpadnih baterij?
    Učence po mojem mnenju zanima predvsem to, kako te odpadke reciklirajo in koliko teh odpadkov se dejansko predela. 

    Kakšen je vaš osebni prispevek k varovanju narave?

    Sama že 2 leti nisem kupila plastične vrečke, plastenki pa le dve, saj nisem imela druge izbire; sem mentorica učencem v različnih ekoloških akcijah in vodim krožek Eko batljon na šoli. Aktivno sem kot mentorica učencem sodelovala tudi z MOL v okviru Zelena prestolnica 2016 in vsakodnevno ozaveščam učence pri obeh predmetih, ki ju poučujem. Bila sem tudi mentorica raziskovalnim nalogam na ekološke teme. 

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali bolj odgovorni potrošniki?

    Z veseljem. Že jutri si zadajte cilj, ki ga boste uresničili v zvezi z nakupovanjem. Bolj pomembno, kot da bom šla jutri s svojimi vrečkami v trgovino, se mi zdi to, da bom s seboj vzela še gajbico. Vanjo bom dala vso sadje in zelenjavo brez šumečih vrečk, če pa je možno, pa tudi jagodičevje kupujem v kartonasti embalaži. Tema je zelo široka in bi se o njej dalo še veliko več povedati. Vam vržem rokavico: oblačila in modni dodatki!

    Veliko eko uspehov vam želim in hvala za priložnost!

  • Jaka Kranjc

    Društvo Ekologi brez meja, vodja projektov

    jaka kranjc

    Ali smo po vašem mnenju Slovenci dovolj okoljsko ozaveščeni?

    Smo vedno bolj, a ne enakomerno po celotni populaciji. Izgleda tudi, da nikoli ne bomo dovolj ozaveščeni, da bi si prihranili najhujše posledice podnebne krize.

    Se vam zdi sistem ločevanja odpadkov v Sloveniji učinkovit? Je primeren in uspešen? Kje so ovire? Opažate kakšne spremembe na tem področju danes v primerjavi izpred 10 let?

    Z vidika končnih uporabnikov je sistem dobro urejen in tudi zato imamo dobre rezultate na svetovni ravni. Pušča odprta vrata za nadaljnje nadgradnje in razvoj, črno piko pa predstavlja slaba urejenost koncepta razširjene odgovornosti proizvajalca, ki je ohromila sistem zbiranja nekaterih frakcij in ovira napredek. V primerjavi z 10 let nazaj so rezultati celokupno boljši, tako zaradi večje dostopnosti (enostavnosti) oddaje raznovrstnih odpadkov kot tudi večje ozaveščenosti in lokalno boljšega nadzora.

    Ali ljudje ne znamo, nočemo ali pa morda ne vidimo smisla v ločevanju odpadkov? Vedno znova se namreč srečujemo s prepolnimi zabojniki za mešane odpadke kljub prizadevanju za večjo ozaveščenost. S čim imamo po vašem mnenju ljudje še vedno največ težav pri ločevanju odpadkov? Katero informacijo je najbolj pomembno izpostaviti občankam in občanom pri podajanju informacij o pravilnem ravnanju e-odpadkov in odpadnih baterij?

    Ozaveščenost in informiranost sta le en faktor, le en način za doseganje želenega ravnanja, ki sam po sebi nikoli ne bo dovolj. Je pomemben, a  slabše izkoriščeni so mehanizmi pozitivnih in negativnih ekonomskih spodbud, ki so bolj univerzalno učinkovite. Sicer pa menim, da nam pri ločevanju največ preglavic predstavljajo kompozitni materiali, izdelki iz večih materialov, različne posebnosti plastike in včasih različna pravila med občinami. Kar se tiče e-odpadkov in odpadnih baterij je še vedno ključna informacija, da ne sodijo med mešane odpadke.

    Ali se je stanje divjih odlagališč izboljšalo v primerjavi z letom 2010, ko ste izvedli prvo akcijo Očistimo Slovenijo?

    Se je. Velik del očiščenih odlagališč je ostal očiščenih, sploh kjer je šlo za večdeset let stara bremena in ne aktivna odlagališča. 

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Kaj menite o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešate na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Razširjena in razpršena mreža je dobrodošla, saj imetnikom odpadkov olajšuje pravilno ravnanje, na ravni države pa bo ključna za doseganje ciljev direktive o OEEO. Na področju zbiranja ne pogrešamo veliko, saj je glavni manko pri ukrepih višje po hierarhiji ravnanja z odpadki; bolj na strani proizvajalcev kot pa ZEOS-a in posameznikov.

    Kako bi preprečili krajo odpadkov?

    Z enostavnimi senzorji in zvočnim signalom ali bolj zapletenimi tihimi IoT sistemi.

    Kako vse še lahko delujemo na področju odpadkov, poleg tega, da jih ločujemo? Kaj vaše društvo trenutno počne na področju ozaveščanja oz. preprečevanja nastajanja odpadkov?

    ZEOS bi moral proizvajalce svojega portfelja proaktivno spodbujati k inovativnosti in preprečevanju odpadkov skozi krožno oblikovanje. Delno bo to urejeno na državni ravni preko modulacije prispevkov, a to je minimum.

    V društvu se kontinuirano ukvarjamo z ozaveščanjem in različnimi oblikami (in točkami) preprečevanja odpadkov. Trenutno začenjamo dva projekta na temo življenja brez odpadkov na ravni skupnosti in posameznikov, projekt preprečevanja nastajanja tekstilnih odpadkov ter kampanjo proti smetenju.

    Kakšen je še vaš osebni prispevek k varovanju narave (poleg tega, da ste polno aktivni v društvu)?

    Več je prispevkov, a še vedno se je drugim zdel najbolj radikalen ta, da sem se povsem odpovedal avtomobilom.

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali bolj odgovorni potrošniki?

    Ne pustite, da proizvajalci in trgovci vso krivdo za bremena potrošnje prevalijo na vas in zahtevajte tudi njihovo ukrepanje.

  • Vesna Vrabelj

    Potrošnica

    vesna vrabelj

    Kako ozaveščeni so po vašem mnenju današnji potrošniki na področju varovanja okolja?

    Bolje kot nekoč. Vseeno pa še ne dovolj. Zdi se mi, da obstajajo zelo različne skupine in posamezniki. Na eni strani je žal tudi veliko takšnih, ki niti ne vedo, kakšne možnosti vse imajo. In še vedno ločujejo odpadke kot njihovi starši in kakor so njihovi stari starši. Marsikdo se uči od otrok, ki prinesejo iz osnovne šole ozaveščene prakse. Če le dovolj poslušajo svoje malčke. Poznam pa tudi takšne, ki so izjemno ozaveščeni in sem navdušena, kako vse se lotevajo varovanja okolja.

    Se vam zdi sistem ločevanja odpadkov v Sloveniji učinkovit? Opažate kakšne spremembe na tem področju v roku 10 letih, 20 let?

    Sistem ni najslabši, ni pa na ravni, kot bi si jo želela. Ljudem je marsikdaj ločevanje odpadkov zadnja skrb, kolikor vidim ob blokih. Denimo, dolgo imajo izobešeno obvestilo, da se bo kosovni odpad odpeljal na določeni dan, zato naj do dneva prej, a ne prej, samo na določeno mesto prinesejo smeti. A vseeno skoraj praviloma vidim, kako nastajajo kupi veliko prej, praktično vedno pa še na dan odvoza in dneve po tem, ko se nabirajo vedno večji kupi. Tako so skoraj vedno odpadki daleč naokoli. To že da signal, da je treba na tem področju nekaj spremeniti. Da bi morali imeti bolj urejene otoke za odpadke ob blokih. Če bi se vedelo, kam točno naj mečejo najrazličnejše vrste odpadkov, tudi nevarne, bi bilo manj takih, ki bi pristali na neprimernih mestih. Tudi igračke velikokrat samo nastavijo nad kontejnerjem za plastiko. Škoda, da ne zmorejo toliko moči, da bi jih odpeljali tja, kjer jih lahko popravijo oz. očistijo in ponovno uporabijo. Škoda se mi zdi, da je tako malo zabojnikov za ločevanje odpadkov na ulicah in ob blokih. Skrbijo me smeti, ki ležijo kar ob parkiriščih, na zelenicah in marsikje, kjer mimoidoči celo ne bi potrebovali dodatnega koraka, da bi odvrgli pločevinko, robček ali masko.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Ste morda kakšen zbiralnik že opazili oz. koristili (ulični zbiralnik, zeleni kot…). Če ja – kaj menite o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešate na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Opazila sem ulične zbiralnike, zelene kote v tehničnih trgovinah in tudi druge oblike (stalnega in občasnega) zbiranja. Zanimivo se mi zdi, da obstajajo zeleni koti v trgovinah, pa jih včasih niti tam zaposleni ali zaposleni v sosednjih trgovinah ne poznajo. Ko iščeš po nekem nakupovalnem centru primerno mesto za oddajo nekega malega gospodinjskega aparata, žarnic ali baterij, pa prej sam najdeš zanje določen kraj kot tisti, ki vsak dan hodijo mimo, potem veš, da je žalostno, da krog ozaveščenosti ni vedno sklenjen, ampak so zaenkrat vedno nekje neki šibki členi.

    Katero informacijo je po vašem mnenju najbolj pomembno izpostaviti potrošnikom pri podajanju informacij o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami?

    Pomen pri skrbi za okolje – predvsem vpliv na pitno vodo. Vsakdo mora piti, morda ga šele to strezni.

    Kakšen je vaš osebni prispevek k varovanju narave?

    Uf, zdi se mi premalo. Vseeno pa, nekje je treba začeti. Od petnajstega leta nekako ne jem mesa. Seveda okolje ni razlog, ampak to, da se mi živali smilijo. Šele naknadno sem ob svoji brezmesni prehrani začela ceniti še okoljski vidik. Kar pomnim, smo pazili na to, da ugašamo luči, da ne trošimo po nepotrebnem vode, da odlagamo smeti točno tja, kjer se jih zbira. Že od malega sem bila pretresena nad divjimi odlagališči. Ko sem videla gozdove, polne odslužene bele tehnike, pnevmatik in vsega, kar ne sodi tja. Ponekod se je stanje precej izboljšalo, ni pa se povsod. 

    Bi za konec z nami podelili še kakšen koristen nasvet, s katerim bomo postali še bolj odgovorni potrošniki?

    Zemlja je od vseh nas, predvsem pa od naših otrok in naslednikov. Imamo jo le v začasno uporabo, torej bodimo odgovorni do okolja, saj smo s tem odgovorni tudi do širše družine. Če si ustvarimo sistem, ki ustreza našemu stilu življenja, je lahko ločevanje odpadkov nezamudno in prinašal veliko zadovoljstva. S sabo imam vedno stekleničko za svojo vodo in vrečko za v trgovino, to se mi zdi osnovna oprema. Začenjam pa s sabo nositi tudi lonček za kavo, ko vem, da ga bom potrebovala na poti. Ko vem, da grem v trgovino, pa si vzamem tudi posodice in vrečke za kruh in sadje ter silim nekatere bolj rigidne trgovce, da začenjajo delovati bolj ozaveščeno.

    V samem sistemu me moti, da ob naročilu kontejnerja za kosovni odpad ni razdelkov za različne odpadke. Če bi denimo ob praznjenju hiše imeli na voljo možnost sortiranja, bi to znatno izboljšalo hitrost selitev in olajšalo postopek ločevanja odpadkov. Prevečkrat sem videla, da ob prenavljanju stanovanj in hiš ter selitvah premajhen odstotek pristane na ločenih zbiranjih in v vrsti za reciklažo oz. ponovno uporabo. Škoda, da ne gre naročiti kontejnerja, ki bi imel razdelke – pohištvo, posoda, obleke, papir, plastika za reciklažo, steklo, nevarni odpadki, odslužena zdravila, pa tudi stvari, ki so še uporabne.

  • Zlatan Čordić – Zlatko

    Glasbenik

    zlatko

    Ali smo po tvojem mnenju Slovenci dovolj okoljsko ozaveščeni? Je danes kaj drugače kot je bilo recimo 10 let ali več let nazaj?

    Vsekakor je 10 let v svetu, ki se premika hitro, veliko in tudi ozaveščanje ljudi se je povečalo v tem času. Je pa treba konstantno obnavljati znanje o teh zadevah, ki se tičejo vseh nas in vedno znova ponavljati za vse, ki radi pozabljajo in za vse nove naraščaje, ki prihajajo.

    Se ti zdi naš sistem ločevanja odpadkov dober?

    Živimo v svetu potrošništva in odpadki vseh sort so naš rezultat, zato je nujno potrebno, da imamo na vseh področjih ločevanja visoke standarde in vaš način je dober primer.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Kaj meniš o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešaš na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Kot sem že prej namignil ne smemo ostati zadovoljni z že doseženimi rezultati, ampak je treba konstantno in vedno znova opozarjati in ljudi izobraževati na vseh področjih, ki se tičejo skupne prihodnosti.

    Pogrešam pa več razumevanja pri ljudeh za te reči, ki so vsakodnevno v stiku s tovrstnimi odpadki.

    Katero informacijo je po tvojem mnenju najbolj pomembno izpostaviti ljudem pri ozaveščanju o pravilnem ravnanju e-odpadkov in odpadnih baterij? Kako po tvojem mnenju okoljsko ozaveščenost najbolj približati mladim?

    Ljudem je potrebno povedati čim bolj prosto in zdi se mi, da premalo spoštujemo našo zemljo, glede na to kako dobra je ona do nas. 
    Mediji so tisti, ki bi v mojih očeh lahko naredili bistveno več in tukaj ne mislim samo na mlade, ampak na človeštvo kot celoto.

    Če bi moral teden preživeti brez telefona, katero funkcijo bi najbolj pogrešal?

    Nobene ?

    Kakšen je tvoj prispevek k varovanju narave?

    Zavedam se, da mi pripadamo zemlji in ne obratno.

  • Andrej Težak – Tešky

    Gledališki improvizator in promotor stand-up komedije

    tesky

    Ali smo po tvojem mnenju Slovenci dovolj okoljsko ozaveščeni? Je danes kaj drugače kot je bilo recimo 10 let ali več let nazaj?

    Mislim, da smo srednje dobro ozaveščeni. Če nas primerjam z okoliškimi državami, smo veliko boljši od naših nekoč bratskih narodov, Hrvati sicer rešujejo s plačljivo nepovratno embalažo, Bosanci pa jo vrnejo kar v naravo – katastrofa. V mojih tekaških in hribovskih krogih skoraj ne najdem več človeka, ki bi mu okolje ne bilo na prvem mestu, na žalost pa je v nekaterih delih Slovenije še vedno grozno.

    V primerjavi z 10 let nazaj je veliko bolje, ampak še vedno so ljudje, ki verjamejo, da jih nekdo izkorišča s postavitvijo ekoloških otokov in namerno mečejo vse smeti v napačne kontejnerje.

    Se ti zdi naš sistem ločevanja odpadkov dober?

    Sistem ločevanja e-odpadkov podjetja ZEOS je odličen. Všeč mi je, da imam kontejner za zbiranje e-odpadkov blizu doma, da ga večkrat vidim in me spomni na kak pokvarjen aparat, na katerem se nabira prah na domači polici in bi drugače romal najprej v klet, potem pa verjetno v navaden zabojnik, pa čeprav se res potrudim, da vse odpadke odpeljem na primerne lokacije.

    Še bolj pa mi je všeč ozaveščanje najmlajših po šolah, kajti otroke je najlažje naučit pravilnega ravnanja z našim planetom in pogosto se njihovo znanje prenese tudi na starše in babice in dedke.

    V sklopu projekta E-cikliraj smo vzpostavili po državi številne nove možnosti za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij, ki jih spremljajo različne ozaveščevalne aktivnosti. Kaj meniš o tej novo nastali mreži in kaj še pogrešaš na področju ločevanja e-odpadkov in odpadnih baterij v Sloveniji?

    Meni se zdi ta mreža fenomenalna, pozdravljam vsako novo lokacijo. Mislim, da jih je treba vzpostaviti še veliko več in apeliral bi predvsem na župane, ki še niso prepoznali pomembnosti takega ločenega zbiranja odpadkov, da odvržejo plašnice in zadihajo s polnimi pljuči, ampak šele potem, ko naredijo tudi sami nekaj za okolje.

    Katero informacijo je po tvojem mnenju najbolj pomembno izpostaviti ljudem pri ozaveščanju o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami? Kako po tvojem mnenju okoljsko ozaveščenost najbolj približati tistim, ki se jih to sploh ne dotakne?

    Mislim, da je treba ljudi predvsem opozarjati na sestavine električnih odpadkov, na škodljive in strupene sestavine. Nekako bi jim bilo treba povedati, da te sestavine škodujejo tudi njim, ne glede na to, kako daleč od hiše so odvrgli baterijo v gozdu. 

    Skrbi me za ljudi, ki se jih okoljska problematika do danes še ni dotaknila, ne vem, kako priti v njihove glave, verjetno bi jih zadelo šele, ko bi se njim ali njihovim bližnjim nekaj slabega zgodilo, tega pa seveda nikomur ne želimo. Ampak mislim, da je vztrajnost zelo pomembna, izobraževanje, poudarjanje in učenje najmlajših. Mislim, da so akcije ozaveščanja o ravnanju z e-odpadki trenutno pravilne.

    Če bi moral teden preživeti brez telefona, katero funkcijo bi najbolj pogrešal?

    Sploh si ne morem predstavljat, kako bi preživel teden dni brez telefona, ki je danes pripomoček za klice, pošiljanje sporočil, pošiljanje e-mailov, fotografiranje, poslušanje glasbe, igranje igric, celo plačevanje. Ampak vsake toliko mi vseeno uspe vzeti si kak dan ali vsaj pol dneva brez telefona, po navadi kadar sem s punco in otrokom nekje v naravi. Tako jo lahko v popolnosti doživim in takrat v resnici ničesar ne pogrešam.

    Katera je tvoja najljubša okoljska šala?

    Stand-up komiki smo zelo okoljsko ozaveščeni, ampak vseeno ne maramo recikliranih šal.